Tretji dan 2010, 5-6 (Družina)

Poletna številka revije Tretji dan je ob Slovenskem evharističnem kongresu osrednji tematski blok posvetila evharistiji. V uvodniku se dr. Aleš Maver ustavi ob vprašanju, ki si ga mora že dva tisoč let postaviti vsaka generacija kristjanov: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?«
Kot uvod v tematski blok beremo razmišljanje mag. Gregorja Lavrinca, ki se sprašuje, kako bi bila podoba današnje Cerkve videti kristjanu iz 2. stoletja. Dr. Janez Kozinc v svojem prispevku bralca poziva k premišljevanju o vprašanjih, ki se porajajo ob prebiranju Božje besede. Gregor Lavrinec piše o tem, kako je evharistijo doživljal sv. Ambrozij, ki je vodil milansko Cerkev v 4. stoletju. V članku beremo analizo objavljenega odlomka iz Ambrozijevega dela O zakramentih, ki nam odkriva tesno povezanost krsta in evharistije. Članek kardinala dr. Averyja Dullesa, ki predava predmet Religija in družba na Univerzi v Fordhamu, govori o skrivnosti Kristusove navzočnosti v evharistiji. Dr. John B. Cobb, pastor združene metodistične Cerkve, v svojem članku podaja filozofsko razlago Jezusove realne navzočnosti v evharistiji, ki izstopa iz tradicionalnega jezika substance. Msgr. dr. Marjan Turnšek pojasnjuje proces spreminjanja in spremenjenja, ki se dogaja pri obhajanju svete evharistije. V tematskem bloku najdemo tudi obsežen prispevek pokojnega francoskega teologa Olivierja Clémenta Evharistija, srce Cerkve in dva odlomka iz knjige Evharistija – zdravilo nesmrtnosti, ki jo je napisal letos preminuli kardinal dr. Tomáš Špidlík. Blok se sklene z ganljivim obiskom – dr. Alojz Rebula nam daje v branje svoj pogovor z Gospodom.
Tudi preostali članki ponujajo zanimivo branje s področja patrologije, filozofije, bioetike in psihologije. Dr. Hanna-Barbara Gerl-Falkowitz piše o ranjenosti, zagrenjenosti in odpuščanju. Krščanski pogled na sporazumevanje nam predstavita Janez Rus in Silva Kastelic. V stalni rubriki Vera in razum najdemo članek dr. Petra Kreefta Stebri nevere o šestih novodobnih mislecih, ki so imeli ogromen vpliv na vsakdanje življenje in so povzročili veliko škodo krščanski misli.
Likovno opremo tokratne številke sestavljajo fotografije Janeza Oblonška, leposlovje je izpod peresa Marjetke Smrekar, obema je navdih evharistija.
Ob 40-letnici izhajanja je v načrtu prenova likovne zasnove revije. Če želite sodelovati na javnem natečaju za novo podobo revije Tretji dan, obiščite spletno stran www.drustvo-skam.si/td za podrobnejše informacije. (A. K. V.)

Tretji dan 2010, 3-4 (Družina)

V vsebinsko izredno bogat tematski blok Kristjan in družba pomladne številke revije Tretji dan nas uvede Jani Šumak. Zgodovinski pregled razvoja odnosa med krščanstvom in družbo je prispeval dr. Aleš Maver. Dr. Metod Benedik pred nami razgrinja panoramo odnosov med Cerkvijo in državo od najzgodnejših krščanskih skupnosti do danes. V prispevku Ambrozij, škof, ki je premagal cesarja, nam Bogdan Popescu prikaže politično misel sv. Ambrozija in njeno ozadje. Dr. Anton Jamnik v svojem članku pod drobnogled vzame izzive, pred katerimi se je znašel kristjan v sodobni liberalistični družbi. Še vedno aktualen tekst je objavljeno predavanje Charlesa Taylorja Katoliška sodobnost, ki ga je imel avtor leta 1996 na Univerzi v Daytonu, ko je prejel nagrado Marijine družbe. Dr. Ivan Štuhec v svojem članku razmišlja o institucionalni in etični krizi države ter vlogi kristjanov v njej. V sklopu najdemo tudi obširen tekst Justina Stanovnika, ki nas popelje od razsvetljenstva prek boljševizma do Kočevskega Roga. O revizionizmu piše dr. Igor Grdina, o svobodi vesti, demokraciji in težavah z zgodovino pa Miha Movrin, ki je prispeval tudi tokratni uvodnik. Sklop se zaključi s prispevkom dr. Janeza Juhanta Iz sistemske konstantinske Cerkve k Cerkvi – skupnosti samostojnih oseb, v katerem avtor opisuje, kako individualizacija trka tudi na cerkvena vrata.

Zanimivo branje ponuja članek dr. Mihe Tišlerja, v katerem nas avtor seznani z skokovitim napredkom na področju sintezne biologije in z etičnimi dilemami, ki jih le-ta prinaša. Ob izidu novega prevoda Svetega pisma Nove zaveze in psalmov nam Simon Lenarčič v svojem preglednem članku približa problematiko prevajanja svetopisemskih besedil.
V stalni rubriki Vera in razum nas k razmisleku o razlogih za verovanje oziroma ateizem spodbuja mag. Jernej Pisk.
Del pričujoče številke je namenjen razmišljanjem ob Slovenskem evharističnem kongresu. V pričakovanju kongresa bo osrednji tematski blok naslednje številke posvečen evharistiji.

Tokratna številka je ozaljšana s slikami Cecilije Erike Grbec in s poezijo Damjane Pintarič.

Tretji dan 2010, 1-2 (Družina)

V uvodniku v prvo letošnjo številko revije Tretji dan urednik Lenart Rihar komentira imenovanje novega ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa. Poleg odkritega zadovoljstva nad imenovanjem nam pozorno branje teksta odkrije tudi skrb, ali ni nadškof v svojih uvodnih nastopih opustil kaj bistvenega za slovensko družbo. Kaj bi to utegnilo biti, Rihar ponazori s filmskimi primeri.

Omenjena filmska navezava ni naključje, saj osrednji tematski blok aktualne številke prinaša kar nekaj člankov, ki so nam lahko v pomoč pri kritičnem gledanju filmov. Kot v uvodniku v blok ugotavlja Leon Jagodic, je privlačnost in zapeljivost filma lahko zelo problematična, saj filmsko resničnost zlahka nekritično sprejmemo za pravo resničnost. Po drugi strani pa je lahko previdno izbran in kritično ovrednoten film močno vzgojno in pastoralno sredstvo. Presenetljivo aktualno se bereta nagovora, ki ju je leta 1955 papež Pij XII podal predstavnikom filmske industrije. Z naslovom »Kaj se bo zgodilo s filmsko zgodbo, ko krščanstva ne bo več?« nas pritegne k razmišljanju Matjaž Feguš. O odnosu med filmsko umetnostjo in vero razmišlja Jernej Kastelec, ki del svojega prispevka nameni tudi osebnemu izboru filmov, ki so ga najbolj nagovorili.  Dr. Miran Špelič v prispevku z nenavadnim naslovom »Teofilmija« poskuša »odpreti oko in uho ter doživljanje za božje sporočilo« prek filmske »besede«. Sledi članek mag. Andreja Vajevca o igri oziroma o igralskem sistemu, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja odkril in zgradil Konstantin Stanislavski, Lee Strasberg pa nekaj desetletij pozneje prilagodil ameriškemu nacionalnemu karakterju. Članka Andraža Arka in Aljoše Reharja obravnavata različne načine pojavljanja verskih vsebin v filmu. V sklopu najdemo tudi prispevek o filmski glasbi (Mitja Reichenberg) in članek o različnih pristopih teologa/kritika (Robert K. Johnston). Sklop se zaključi s prispevkom Andreja Feguša o uporabnosti filma v pastorali.

V stalni rubriki Vera in razum tokrat najdemo besedili dveh predavanj Josepha Ratzingerja. Prvo predavanje je imel (takrat še kardinal) leta 1990 na univerzi La Sapienza. Del tega predavanja, iztrgan iz konteksta, je bil povod za razvpite demonstracije v začetku leta 2008, ko naj bi papež Benedikt XVI. na isti univerzi odprl akademsko leto. Predavanje je bilo zaradi protesta odpovedano, besedilo predavanja, v katerem je želel papež znanstvenike spodbuditi k iskanju resnice, pa je bilo pozneje objavljeno in ga lahko preberemo v pričujoči številki.
Izpostaviti velja tudi članek Simona Umka, ki se loteva aktualne problematike zasebnega šolstva v Sloveniji.

Tretji dan 2009, 9-10 (Družina)

Revija Tretji dan je leto sklenila s številko, posvečeno krizi. V uvodniku Ivo Kerže razmišlja o krizi kot o kritičnem trenutku odločitve, ko lahko ustrezno spregovorimo in se najdemo ali pa molčimo, izgubimo ravnotežje v sebi in zdrknemo v prepad. V podobnem času je živel tudi škof Rožman, ki mu aktualna številka prav tako namenja obsežnejši sklop. Gre za izpopolnjena besedila predavanj s spominskega zbora ob 50. obletnici smrti škofa Rožmana, ki ga je novembra lani pripravilo društvo slovenskih katoliških izobražencev ob sodelovanju Nove slovenske zaveze. Marijan Smolik v svojem prispevku oriše Rožmanovo življenjsko pot od otroštva na Koroškem do smrti v izgnanstvu oktobra 1959. Tamara Griesser-Pečar se v svojem članku osredotoči na vlogo, ki jo je imel Rožman kot ljubljanski škof (kar je ostal tudi v izgnanstvu), Anton Drobnič pa v svojem prispevku osvetli dogajanje in Rožmanovo delovanje med okupacijo. Kajetan Gantar piše o svojih spominih na škofa Rožmana in razkriva nekatere laži in podtikanja, ki vedno znova blatijo Rožmanovo ime v slovenskih občilih. Sklop zaokrožuje razmišljanje Iva Keržeta o filozofskem kontekstu razumevanja katoliške načelnosti pri škofu Rožmanu.

V osrednjem tematskem bloku najdemo vrsto zanimivih člankov. Leon Jagodic na krizo pogleda v luči okrožnice Caritas in veritate, ključne točke te okrožnice pa nam osvetli prispevek Reinharda Marxa, münchenskega in freisinškega nadškofa. Samo Skralovnik se ozre nekaj tisočletij nazaj v preteklost in primerja odnos do revežev v Peteroknjižju in v mezopotamskih zakonikih. Misijonar Pedro Opeka nam v svojem prispevku Izkušnja z vidika ubogih poda nekaj predlogov za zmanjšanje revščine. O krizi vere razmišlja Jernej Kurinčič. Primoč Cencelj in France Arhar v svojih člankih razložita glavne vzroke za trenutno finančno krizo. Odgovore za nastali položaj išče tudi prispevek Matjaža Steinbacherja. Janez Juhant pa je svoje razmišljanje naslovil Gospodarska kriza in etika – izziv za kristjane, muslimane in vse druge »vernike dobre volje«.

Rubrika Vera in razum spet prinaša dva odlična teksta, prav tako se nadaljuje prizadevanje za novi slovenski katoliški shod – tokrat sta svoja razmišljanja prispevala Aleš Maver (Nauki hrvaške zgodbe) in Jernej Letnar Černič (Pravo in totalitaristična hudodelstva v Sloveniji). Likovna oprema prihaja izpod rok Petre Hulicius-Mack, pesmi pa izpod peresa Jožeta Pavliča. (A. K. V.)

Tretji dan 2009, 7-8 (Družina)

Osrednji tematski sklop jesenske številke revije Tretji dan, naslovljen Dogma – ideologija, bralca katoličana izziva k premisleku svojega odnosa do dogem. V uvodniku Jernej Kurinčič razmišlja o odklonilnem (ali v najboljšem primeru nelagodnem) odnosu sodobnega človeka do Cerkvenih dogem in o hkratnem nekritičnem sprejemanju (za potrebe trga umetno ustvarjenih) urbanih dogem. Drago K. Ocvirk v svojem članku najprej osvetli pojem ideologije, nato pa pokaže nekaj vidikov in primerov prepletanja med njo in religijo. Članek Jacka A. Bonsora skuša odgovoriti na vprašanje, ali lahko katoliška teologija v postmodernizmu dobi zadovoljivega sogovornika, in se sprašuje, ali ponuja krščansko razodetje odgovor v sodobni razpravi o naravi razumskosti. Božidar Ogrinc v naslovu svojega sestavka zastavlja vprašanje: »Doktrina, kje je tvoja moč?« in ugotavlja prevlado poetičnosti nad prozno dimenzijo religijskega verovanja.

Tretji dan tudi v aktualni številki nadaljuje prizadevanja za novi slovenski katoliški shod. Razmišljanje o Slovenskem narodnem značaju v luči 4. Točke programa OF je prispeval Andrej Marko Poznič.

V rubriki Vera in razum najdemo besedilo Richarda Schaefflerja o mišljenju verovanja.

Tamara Griesser-Pečar se je ob septembrski 70. obletnici nemškega napada na Poljsko ozrla na sporazum Hitler-Stalin. Med ostalimi prispevki najdemo prevod predavanja, ki ga je imela Edith Stein leta 1930 na »Evharističnem kongresu dežel nemškega jezika«. Zanimivo branje ponuja prispevek Sebastjana Kristoviča o Ani Grigorjevni, ženi F. M. Dostojevskega, o kateri je veliki pisatelj dejal, da je bila edina ženska, ki ga je razumela. Rok Blažič v svojem sestavku razmišlja o preživetju Evrope, ki ga poveže s preživetjem krščanstva. Revija objavlja tudi odlomek iz pravkar izšle knjige: Remi Brague, Božji zakon.

V tokratni številki najdemo pesmi Darinke Slanovec in Marjete Longyka, krasijo pa jo dela slikarke in arhitektke Irene Podobnik. (A. K. V.)

Tretji dan 2009, 5-6 (Družina)

Poletna številka revije Tretji dan v osrednjem tematskem bloku pred nami razgrinja bistvena vprašanja sodobne bioetike. V uvodniku dr. Ivo Kerže slovenske katoličane ponovno poziva k novemu katoliškemu shodu, kjer bi se »…slovenski katoličani ovedli lastnega katolištva kot edine prave alternative destruktivnosti modernitete, v kateri tičimo, in ji s tem nehali služiti ter začeli končno spet služiti življenju.« Slovenskemu katoliškemu shodu je ponovno posvečen dobršen del revije. Justin Stanovnik razmišlja o izhodiščih, stanju in nalogah kristjana v slovenski politični sferi, dr. Janez Juhant osvetljuje lik dr. Lamberta Erlicha, članek Jožeta Bartolja, očitno spodbujen s knjigo Čefurji raus, pa v naslovu izzivalno sprašuje Kultura nas je nekoč držala pokonci. Kaj pa danes?

Za uvod v osrednji tematski blok Urh Grošelj v svojem prvem prispevku najprej podrobneje opredeli sam pojem moderne bioetike. Kerže k razpravi o bioetiki prispeva aristotelovsko-tomistični razmislek, Grošelj ima v nadaljevanju zanimiv sestavek, ki nas popelje od evgenike nekoč do današnje moderne genetike in njenih pasti v prihodnosti. Zanimivo branje ponuja tudi članek upokojenega ameriškega profesorja medicine in medicinske etike Edmunda D. Pellegrina, pomenljivo naslovljen Nekaterih stvari ne bi smeli nikoli narediti. Predsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko dr. Jože Trontelj se v svojem članku sprehodi po vedno znova aktualnih vprašanjih o zdravniškem ukrepanju ob koncu življenja – evtanaziji, paliativni oskrbi in vnaprej določeni volji; Tadej Strehovec pa v svoji razpravi pojasni stališče Cerkve o pravicah bolnikov v trajnem vegetativnem stanju. V prispevku Antona Mlinarja beremo o bioetiki z vidika raziskovanja možganov, dr. Andrej Marko Poznič pa se v članku ozre po prenovi moralne teologije, soočene z izzivi tehnološkega napredka.

Tudi v aktualni številki ne umanjka rubrika Vera in razum, tokrat v prispevku Petra Kreefta in Ronalda K. Tacellija beremo o skepticizmu, subjektivizmu in objektivni resnici.

V leposlovnem kotičku tokrat svoje pesmi objavlja Marjeta Longyka. Revija je opremljena s fotografijami Špele Bevc iz cikla Vzorci z napako. (A.K.V.)

Tretji dan 2009, 3-4 (Družina)

Ivo Kerže v izhodišče uvodnika aktualne številke Tretjega dneva postavi berilo iz Druge kroniške knjige, ki smo ga slišali v postnem času. Ob letošnjem odkritju posmrtnih ostankov pobitih v Hudi jami se sprašuje, s čim si je Slovenski narod zaslužil tolikšen Božji srd.
Bogata bera izvrstnih člankov se začne v rubriki Vera in razum, kjer Peter L. Berger piše o štirih obrazih sekularizacije, Miha Movrin pa v svojem članku analizira razmerja velikih verstev do ideje človekovih pravic.

Teološki prispevki se tokrat posvečajo Kristologiji. Članke so prispevali Damien Casey, ki razmišlja o naravi našega odrešenja v Kristusu, Sorč Ciril, ki je svoj prispevek naslovil Jezus Kristus – oseba srečanja, in Anton Štrukelj, ki se je poglobil v okrožnico Humanae vitae.
Aleš Žužek in Sonja Poznič Cvetko sta z urednikom Nove revije, dr. Branetom Senegačnikom pripravila intervju o položaju krščanstva v sodobni družbi. Pogovor prinaša pomembne poudarke, ki pomagajo razumeti, kako je prišlo do današnjega stanja, ki nujno kliče po novem katoliškem shodu na Slovenskem.

Vrsta člankov s področja duhovnosti in filozofije poseže od krščanske filozofije v antiki (Jožef Leskovec) in razmišljanja o resnici (Bruno Forte), do svetega poljuba apostola Pavla (Romana Bider). Sebastjan Krisovič nadaljuje analizo motiva trpljenja v delih Dostojevskega, Simon Malmenvall pa piše o filozofski misli Leva Nikolajeviča Tolstoja. Kako postaja naše življenje molitev pa razmišlja Ivan Platovnjak.

Poezijo sta tokrat prispevali dve pesnici: Damjana Pintarič in Darja Mihelj. Podobo revije zaokrožujejo čudovite fotografije bazlilke sv. Marije Magdalene v Vézelayu, ki jih je posnel Philippe Brame. smiselno pa jih dopolnjuje prispevek Nataše Govekar. (A.K.V.)

Tretji dan 2009, 1-2 (Družina)

Revija Tretji dan v letu 2009 nadaljuje pripravljanje terena za novi slovenski katoliški shod. Temu je posvečen osrednji tematski blok aktualne številke. Z besedami Iva Keržeta se »v Tretjem dnevu slovenski katoliški shod na nek način že dogaja.« V uvodniku nam Kerže utemelji, zakaj izhodiščna zamisel katoliškega shoda kot refleksije slovenske zgodovine v 20. stoletju ne more zadostovati. Predlaga, da se idejo razvije dalje tudi v smeri načrta bodoče katoliške politične dejavnosti in povzema odzive na rezultat zadnjih državnozborskih volitev v katoliški periodiki: samoukinjenje katoliške politične stranke kot ena možnost, kot druga pa izrazitejše razvijanje značilno katoliškega sredinskega političnega profila. Napoveduje, da se bo moral slovenski katoliški shod o tej dilemi jasneje izreči.

Rubrika Vera in razum znova prinaša dva odlična teksta: o desekularizaciji sveta in o novodobnem ateizmu. Avtorja prvega je Peter L. Berger, drugega pa Albert Mohler.
Osrednji tematski blok uvede razmišljanje odgovornega urednika Lenarta Riharja. Članke so prispevali ugledni avtorji, tematsko pa so zelo raznorodni – od pregleda razmer v novejšem slovenskem zgodovinopisju (dr. Tamara Griesser-Pečar) pa do razmišljanja o kontaminiranosti naše družbene zavesti in medijskega poročanja z neresnico (dr. Janez Dular); od analize odnosa politične in cerkvene oblasti do cerkvenega premoženja v povojnih letih (Helena Jaklitsch) do analize vzpona in propada medijev po osamosvojitvi (Uroš Urbanija). O položaju sodobnega slovenskega katoličana v družbi piše dr. Stane Granda, o stiski duha v izkrivljeni različici kulture svobode razmišlja dr. Robert Petkovšek. V sklopu najdemo tudi drugi del prispevka dr. Janeza Juhanta o katoliških shodih s poudarkom na krščanski organizaciji. Zorko Pelikan pa je svoj prispevek naslovil Kratka meditacija o Slovencih po svetu.

V tokratnem Tretjem dnevu najdemo tudi nekaj člankov s področja teologije, duhovnosti in filozofije. Del revije je kot vedno posvečen leposlovju, tokrat beremo tankočutno poezijo Braneta Senegačnika. Med recenzijami najdemo tudi oceno najnovejšega dela dr. Marka Kremžarja Časi tesnobe in upanja, za katero je avtor nedavno prejel letošnjo nagrado Vstajenje.

Podobo revije zaokrožujejo izvrstna likovna dela dr. Jožeta Muhoviča, smiselno pa jih dopolnjujeta intervju z avtorjem in članek Črtomirja Freliha. (A.K.V.)