ODMEVI PÉCS, 23.-25. oktober 2009

Fotogalerija
(Ana Tulipan)

Reportaža v Družini

Pričevanja udeležencev

* Naša soseda Madžarska gostuje mednarodno Taizéjsko srečanje,« sem slišal na hodnikih SKAM-a in se še v tistem trenutku, brez premisleka, prijavil. Premislek za take dogodke ni potreben, saj človek že pred odhodom ve, da je na dosegu nova neverjetna dogodivščina. Seveda je tudi bila.
Cel avtobus Slovenčkov se nas je odpravil Pécsu nasproti. Mestece nas je lepo sprejelo in, z vsakodnevnimi jutranjimi molitvami po župnijah ter večernimi v dvorani, obogatilo z notranjim mirom in pripravljenostjo na nove izzive. Vseh skupaj nas ni bilo veliko, saj je bilo srečanje ožjega področja, pa vendar se me je dotaknila preprostost in doživeto izražanje molitve. Skupinsko petje, kosilo z organizatorji, prvič na taizéjskih srečanjih bivanje v hotelu so bili faktorji, ki so zadevo še polepšali. Srečanje novih obrazov in stisk roke s starim prijateljem. Nasmeh dekleta v levem kotu spredaj in težave z zvočniki. Malenkosti, ki so se mi vtisnile v spomin in me vlečejo na naslednje taizéjsko srečanje. Le kam me bo pot naslednjič vodila: Sarajevo, Rotterdam, Madrid …

* Srečanje v Pécsu je bila zares lepa izkušnja. Ljudje so bili prijazni, družine pa sploh super. Župnije in molitve so bile dobro organizirane. Vsi v naši skupini so bili veseli, da so lahko prišli v Pécs. Za mnoge je bilo to prvo taizéjsko srečanje in jim ostaja v zelo lepem spominu.

* Srečanje me je zelo obogatilo. Želela sem si duhovne izkušnje, saj mi življenje včasih ne prizanaša. Tu v Pécsu sem imel priložnost, da sem zbrala svoje misli in izkusila Božjo ljubezen. Osrečuje me to, da sem bila obkrožena s toliko mladimi, ki so bili pripravljeni priskočiti na pomoč. Družina, ki me je gostila, je bila zelo prijazna, v teh dneh sem postala njihova posvojenka in zares so se potrudili, da bi poskrbeli zame. Hvaležna sem Bogu za to izkušnjo in želim spodbuditi vse mlade, da iščete in izkoristite podobne priložnosti.