|
|
 |
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (Bosna i Hercegovina - BiH) je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika SFRJ. Na zahodu in severu meji na Hrvaško, na vzhodu na Srbijo in na jugovzhodu na Črno goro, na jugu pa ima pri kraju Neum dostop do Jadranskega morja.
V prvih stoletjih svojega obstoja je bila Bosna del Rimskega cesarstva, po njegovem padcu pa je pripadla Bizancu. Slovani so se naselili v 7. stoletju, v 9. stoletju so ji vladali Hrvati in Srbi, v 10. in 11. stoletju je bila večinoma del Hrvaškega kraljestva. Okrog leta 1200 je banovina postala kraljestvo. Prebivalstvo je v 14. in 15. stoletju bilo večinoma katoliško, prav tako so bili vsi bosanski vladarji katoličani. Do l. 1463, ko so jo zavzeli Turki, je Bosna bila samostojna. V času turške nadvlade je mnogo prebivalcev prestopilo v islam, tudi zato, ker so si tako zagotovili visoke časti na turškem dvoru. Turki so vladali Bosni do l. 1878, ko je postala del Avstro-Ogrskega cesarstva.
Prva svetovna vojna se je začela zaradi dogodka v Sarajevu – 28. junija 1914 je Gavrilo Princip izvedel atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Po razpadu Avstro-Ogrske je Bosna postala del Jugoslavije oz. Neodvisne hrvaške države (med 2. sv. vojno). Po drugi svetovni vojni pa je kot federativna republika postala del socialistične Jugoslavije.
Jeseni 1991 je Bosna razglasila neodvisnost, ki so jo prebivalci potrdili na referendumu v začetku leta 1992. Bosanski Srbi se referenduma niso udeležili, pač pa so ob podpori sosednje Srbije začeli vojno po etničnem načelu. Na eni strani so se tako znašli bosanski Hrvati, muslimani (Bošnjaki) in Srbi, na drugi pa Srbi iz Bosne in Hercegovine, ki so računali na veliko-srbsko moč. Ta veliko-srbska moč je Bosno poimenovala Srbska republika Bosna in Hercegovina, vendar pa so njihove apetite kmalu ustavili dobro organizirani Hrvati in zaustavili njihovo napredovanje.
Leta 1994 so Bošnjaki in Hrvati sklenili sporazum o ustanovitvi bošnjaško-hrvaške Federacije Bosna in Hercegovina in konfederacije z Republiko Hrvaško. Temu je še istega leta sledilo premirje med obema narodoma. Leta 1995 so v Daytonu v ZDA vse vpletene strani podpisale mirovni sporazum in tako končali triletno vojno. S sporazumom so BiH razdelili na dva dela: Federacijo Bosna in Hercegovina ter Republiko Srbsko.
Posebnost: BiH ima tri predsednike (Srba, Bošnjaka in Hrvata), ki se na predsedniškem stolu znotraj 4 letnega mandata zamenjajo vsakih 8 mesecev (rotirajo).
Osebna izkaznica:
- Prebivalstvo: 4.600.000
- Glavno mesto: Sarajevo
- Politična ureditev: parlamentarna republika
- Neodvisnost: 1. 5. 1992
- Notranja ureditev: 2 politični entiteti (Bosna in Hercegovina ter Republika Srbska), 10 kantonov, 173 občin
- Celotna površina: 51.209 km2
- Uradni jeziki: bosanščina, hrvaščina, srbščina
- Denarna enota: bosanska konvertibilna marka (1 EUR = ca. 2 KM)
- Prevladujoča religija: 45% muslimanov, 36% srbskih pravoslavcev, 15% rimokatolikov, 4% judov in protestantov.
- Pričakovana življenjska doba: moški 72 let, ženske 78 let
- BDP per capita: 6.155 EUR
- Internetna domena: .ba
- Mednarodna klicna številka: +387
Sarajevo
Sarajevo je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine in je njeno upravo, gospodarsko, kulturno, univerzitetno in športno središče.
Mesto so ustanovili Otomanski Turki leta 1461 in je v 17. stoletju doživelo pravi razcvet. L. 1660 je bilo Sarajevo prava metropola in drugo najpomembnejše mesto v Osmanskem cesarstvu, z več kot 80.000 prebivalci (Beograd in Zagreb sta jih še 200 let kasneje imela le okrog 15.000). S prehodom pod Avstro-Ogrsko cesarstvo 1878 in po požaru konec 19. stoletja, je mesto dobilo evropske poteze.
Februarja 1984 je Sarajevo gostilo zimske olimpijske igre (kjer je srebrno kolajno v veleslalomu osvojil Slovenec Jure Franko).
Malo je mest, v katerih lahko že med kratkim sprehodom naletite na sinagogo, džamijo, katoliško in še pravoslavno cerkev. Različne religije so skozi stoletja bolj ali manj živele v sožitju. Sarajevo je danes kljub temu, da prevladujejo Bošnjaki, muslimani, še vedno multikulturna prestolnica, ki ji v Evropi ni para. Meščani so se naučili živeti drug z drugim in njihova gostoljubnost ter prijaznost morda izvirata iz stoletja trajajočega razvijanja strpnosti do drugačnih kultur.
Več o mestu in kaj si v njem med drugim tudi lahko ogledate, pa v tejle knjižici. |