Ko pomislim na Stično, pripravim:

• svoje srce, da se bo veselilo tega velikega festivala mladih,
• v sebi prostor za željo, da obiščem določeno delavnico in nekaj spoznam,
• roke za ploskanje,
• ušesa za poslušanje,
• kakšno molitev za na avtobus,
• molitev – iskreno prošnjo, ki me bo spremljala in pripravila moje srce za srečanje z Jezusom v Božji besedi, pri spovedi, pri skupni maši, ob srečevanju z drugimi, v pesmi,
• seznam delavnic (pogledam na www.drustvo-skam.si/sticna in si morda natisnem delavnice, da bo lažja izbira),
• vabilo za prijatelje, da se v Stično odpravimo skupaj,
• povabilo nekomu, ki tam še ni bil.

Ko pomislim na Stično, želim:

• da bi bilo lepo vreme (sicer pa sonce vedno sije nad oblaki in tudi v srcu Stične),
• da bi našel kakšno dobro zgibanko, ki bi mi pomagala najti program, ki si ga želim v prihodnjem letu,
• da bi kupil majico Stične mladih,
• da bi bila glasba, kot si jo želim,
• da bi bila maša lepa,
• da bi se spovedal (pa se morda bojim, ker več ne vem … pa saj lahko mirno stopim k duhovniku in ga prosim, da mi pomaga, ker …),
• da bi me delavnica, ki si jo bom izbral, obogatila,
• da bi me v Stični Jezus presenetil s čim lepim za moje življenje.

Ko pomislim na Stično, se spomnim:

• da se moram prijaviti, če pridem na Stično mladih s kakšno skupino,
• da lahko sam spodbudim v župniji in med prijatelji pripravo na Stično mladih,
• da bom v Stični srečal …,
• da se v Stični lahko moli,
• da bom tam srečal Jezusa,
• da bo to naboj za novo šolsko leto,
• da je Stična mladih polna mladih,
• da je Stična mladih vredna mojega zaupanja,
• da me Jezus na Stični mladih čaka ...