Na podlagi Zakona o društvih (ZDru-1, Ur. l. RS št. 61/2006) je občni zbor Društva SKAM -
Skupnosti katoliške mladine dne 14. junija 2010 sprejel naslednji

S T A T U T

DRUŠTVA SKAM -
Skupnosti katoliške mladine

l. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
Društvo SKAM - Skupnost katoliške mladine - je prostovoljna, avtonomna in nepolitična organizacija, ki združuje krščansko usmerjeno mladino na območju Republike Slovenije in zamejstva z namenom, da bi v medsebojni povezanosti na temelju krščanskih vrednot uresničevala duhovne, izobraževalne in kulturne programe ter razvijala mednarodno sodelovanje, mobilnost, diakonijo (služenje) in družabno življenje.

2. člen
Društvo se imenuje Društvo SKAM - Skupnost katoliške mladine (v nadaljevanju: društvo), ima sedež v Ljubljani in deluje na območju Republike Slovenije. Razen v pravnem prometu sme društvo uporabljati tudi krajši naziv Društvo SKAM.

3. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki ima svoj znak in žig. Znak društva je pav z razprtim repom. Leva stran repa je zatemnjena in ima rdečo piko v zgornjem delu. Pod nogami pava je napis Društvo SKAM. Žig društva je okrogle oblike. Na obodu je napis: Skupnost katoliške mladine + Slovenija + Ljubljana. V sredini žiga pa je znak društva.

4. člen
Društvo se lahko povezuje z drugimi organizacijami v Sloveniji in tujini, ki so programsko sorodne ali mu omogočajo bolj učinkovito uresničevanje programskih usmeritev.

5. člen
Delo društva in njegovih organov je javno.
Svoje člane društvo obvešča:
- s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva,
- preko sredstev javnega obveščanja (internet, elektronska pošta, mobilne komunikacije, tiskani in elektronski mediji)
Širšo javnost obvešča z objavami na spletni strani, izjavami za javnost, organiziranjem tiskovnih konferenc ter z javnim značajem sej organov društva.
Za zagotovitev javnosti dela in dajanje informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

6. člen
Naloge, s katerimi društvo uresničuje svoje cilje so:
- organizira izobraževalne seminarje, ki omogočajo članom razširitev duhovnega, kulturnega in miselnega obzorja;
- pripravlja akcije, ki temeljijo na prostovoljnem delu;
- opozarja javnost na probleme mladih in sodeluje pri njihovem reševanju;
- organizira javne prireditve, ki so namenjene osveščanju mladih za kulturne in duhovne vrednote ter spodbujanju odgovornosti za strpnost, mir, varstvo narave in kulturne dediščine (delavnice, ekskurzije, izobraževalni seminarji, okrogle mize,...);
- organizira športne in druge prostočasne aktivnosti (družabna srečanja, izleti v naravo, počitniška letovanja, ...) za člane društva;
- izvaja založniško in časopisno-založniško dejavnost članov v skladu z veljavno zakonodajo;

ll. ČLANSTVO

7. člen
Član društva lahko postane vsak državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil 14 let in sprejema ta statut in program ter se zavzema za njegovo uresničevanje in podpiše pristopno izjavo. Za osebo do dopolnjenega 15 leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje. Pri upravljanju društva mladoletnega člana zastopa zakoniti zastopnik.
Član društva lahko postane tudi državljan tuje države; zanj veljajo isti pogoji kot za državljane Republike Slovenije.
Članstvo v društvu je prostovoljno.
Evidenco članov vodi kolegij društva na sedežu društva v Ljubljani.

8. člen
Člani plačajo članarino enkrat letno za tekoče koledarsko leto.

9. člen
Član društva ima pravico:
- da voli in je izvoljen v organe društva;
- da sodeluje pri delu organov društva;
- da daje predloge in pobude organom društva o delu in izpolnjevanju nalog;
- da odstopi od funkcije;
- da izstopi iz društva.
Član društva ima dolžnost:
- da spoštuje statut in sklepe organov društva;
- da redno plačuje članarino;
- da tvorno sooblikuje programe, s katerimi društvo izpolnjuje svoj namen in uresničuje svoje naloge.

10. člen
Članstvo v društvu preneha:
- s pisno izjavo kolegiju društva o izstopu;
- z izključitvijo na podlagi sklepa razsodišča;
- s črtanjem, če ne plačuje članarine v dobi zadnjih dveh let, po predhodnem opominu;
- s smrtjo.
Član z dopolnjenim 31. letom starosti postane podporni član.

lll. LOKALNA ORGANIZIRANOST DRUŠTVA

11. člen
Društvo je organizirano v lokalnih enotah, ki se teritorialno pokrivajo s teritorijem ene ali več sosednjih župnij in predstavljajo metodo delovanja društva, organizirano po teritorialnem principu.
V lokalno enoto se vključijo člani društva, ki živijo in delajo na njenem območju.
Lokalna enota se ustanovi, če so v njej vsaj trije člani društva.
Sklep o ustanovitvi lokalne enote potrdi kolegij društva.

12. člen
Lokalna enota ni pravna oseba in mora delovati v skladu s statutom društva.

14. člen
Naloge lokalne enote so:
- da sprejme in izvaja lasten program, ki mora biti v skladu s programom društva;
- da izvaja program društva na svojem območju;
- da izvršuje sklepe organov društva na svojem območju.

15. člen
Lokalna enota se konstituira na ustanovnem sestanku. Ta sestanek je sklepčen, če se ga udeležijo najmanj trije člani društva iz področja, za katerega se lokalna enota ustanavlja .
Na dnevnem redu ustanovnega sestanka morajo biti naslednje točke:
- ugotovitev navzočnosti ustanovnih članov lokalne enota, ki so člani društva;
- izvolitev odbora lokalne enote;
- sprejem poslovnika lokalne enote.
Na ustanovnem sestanku je treba pisati zapisnik in ga poslati kolegiju društva.

16. člen
Organa lokalne enote sta svet lokalne enote in odbor lokalne enote.
Svet lokalne enote tvorijo vsi člani društva s področja lokalne enote.
Svet lokalne enote ima naslednje pristojnosti:
- voli oz. razrešuje odbor lokalne enote;
- voli oz. razrešuje predsednika odbora lokalne enote, ki je hkrati predsednik sveta lokalne enote;
- voli enega predstavnika v regijski svet;
- predlaga kandidate za organe društva;
- obravnava program dela, daje predloge in pripombe nanj;
- obravnava in rešuje tekočo problematiko na svojem področju;
- sprejema poslovnik lokalne enote.
Odbor lokalne enote šteje najmanj tri člane: predsednika, tajnika in blagajnika.
Predsednik lokalne enote je po svojem položaju delegat občnega zbora.
Lokalna enota lahko ureja svojo organizacijo s poslovnikom. Poslovnik velja od dne, ko ga potrdi kolegij društva.
Lokalna enota sprejema veljavne sklepe z večino glasov, če je na sestanku prisotna najmanj polovica članov lokalne enote.
Lokalna enota je za svoje delo odgovorna izvršnemu odboru

17. člen
Lokalna enota pridobiva svoja sredstva iz prispevkov članov lokalne enote in iz drugih virov v skladu z določili statuta društva.
Sredstva lokalne enote upravljata skupno predsednik in blagajnik lokalne enote na podlagi načrta, ki ga sprejme odbor lokalne enote. Predsednik lokalne enote daje izvršnemu odboru vsaj enkrat letno poročilo o delu lokalne enote.

18. člen
Lokalna enota preneha:
- če tako sklene večina vseh članov lokalne enote;
- če tako sklene izvršni odbor društva zaradi varstva koristi društva; zoper ta sklep je možna pritožba na občni zbor društva;
- če se število članov lokalne enote zmanjša pod 3.

19. člen
Regijski svet načrtuje in usklajuje delovanje društva na regijski ravni, ki se teritorialno pokriva z mejami škofije.
Regijski svet sestavlja po en predstavnik vsake lokalne enote društva na območju regije.

20. člen
Regijski svet ima naslednje naloge:
- voli in razrešuje regijski odbor;
- voli oz. razrešuje predsednika regijskega odbora, ki je hkrati tudi predsednik regijskega sveta in delegat občnega zbora;
- predlaga kandidate za organe društva;
- koordinira sodelovanje lokalnih enot na območju regije;
- sprejema poslovnik regijskega sveta.
Poslovnik regijskega sveta velja od dne, ko ga potrdi kolegij društva.

21. člen
Regijski svet sprejema veljavne sklepe z večino glasov, če je na sestanku prisotna najmanj polovica članov sveta.
Regijski svet je za svoje delo odgovoren izvršnemu odboru društva.

22. člen
Izvršni organ regijskega sveta je regijski odbor, ki šteje najmanj tri člane: predsednika, tajnika in blagajnika.
Mandat članov regijskega odbora traja tri leta.

IV. ORGANI DRUŠTVA

23. člen
Društvo ima naslednje organe:
- občni zbor,
- izvršni odbor,
- predsednik društva,
- podpredsednik društva,
- kolegij društva,
- direktor kolegija društva,
- duhovni asistent,
- nadzorni odbor,
- razsodišče.

Vodstvo društva predstavljajo predsednik, podpredsednik in izvršni odbor.

OBČNI ZBOR

24. člen
Najvišji organ društva je občni zbor, ki:
- sklepa o dnevnem redu;
- razpravlja o delu in poročilih organov društva ter sklepa o njih;
- odloča o pritožbah proti sklepom organov društva;
- določa usmeritev društva;
- sprejema letni program dela društva in obravnava poročila o njegovem izvajanju;
- spreminja ter dopolnjuje statut organizacije;
- sklepa o finančnem načrtu za prihodnje leto in potrjuje zaključni račun za minulo leto;
- voli in razrešuje predsednika, podpredsednika, izvršni odbor, nadzorni odbor in razsodišče;
- razpravlja o pritožbah članov in sprejema sklepe o izključitvah;
- odloča o prenehanju in združitvi društva.

25. člen
Delegate občnega zbora sestavljajo predsedniki lokalnih enot in predsedniki regijskih svetov.

26. člen
Redni občni zbor v imenu izvršnega odbora sklicuje predsednik društva enkrat letno, obvezno pa ob izteku mandatov organov društva. Izredni občni zbor se skliče po potrebi. Skliče ga lahko izvršni odbor na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora ali tretjine lokalnih enot.
Občni zbor se lahko izvede tudi na korespondenčni (dopisni) način, z uporabo informacijske tehnologije (elektronska pošta, videokonferenca, …). Za sklic in izvedbo korespondenčnega občnega zbora se smiselno uporabljajo določbe statuta, ki opredeljujejo sklic in izvedbo rednega občnega zbora.

27. člen
Občni zbor voli s tajnimi volitvami na predlog izvršnega odbora predsednika, podpredsednika, izvršni odbor, nadzorni odbor in razsodišče. Kandidate za člane organov društva lahko predlaga vsak član društva.

28. člen
Občni zbor je sklepčen, če je zastopana najmanj polovica lokalnih enot. Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za 30 minut, nakar občni zbor veljavno sklepa, če so navzoči delegati z najmanj ene tretjine prej omenjenih enot oz. najmanj deset članov.
Občni zbor sprejema sklepe z večino glasov navzočih delegatov. Če se odloča o spremembi statuta ali prenehanju delovanja društva, je potrebno, da za to glasujeta najmanj dve tretjini navzočih delegatov. Glasovanje o pravilih je javno, z dvigovanjem rok.

IZVRŠNI ODBOR

30. člen
Izvršni odbor je izvršni organ društva. Opravlja zadeve, ki mu jih naloži občni zbor društva ter zadeve, ki po svoji naravi spadajo v njegovo delovno področje.
Naloge:
- izvaja sklepe občnega zbora,
- imenuje in razrešuje direktorja kolegija in duhovnega asistenta,
- na predlog kolegija sklicuje letni občni zbor,
- na predlog kolegija sprejema letni program dela društva,
- na predlog kolegija odloča o vstopu in izstopu v povezave z drugimi organizacijami,
- na predlog direktorja kolegija imenuje kolegij društva,
- spremlja delovanje društva, njegovih organov in organizacijskih oblik,
- pripravi predlog statuta, njegove spremembe in dopolnitve za obravnavo na občnem zboru,
- v sodelovanju s kolegijem pripravi predlog programskih usmeritev društva, njegove spremembe in dopolnitve za obravnavo na občnem zboru,
- sprejema pravila za postopek kandidiranja za volitve v organe društva,
- odloča o spremembi naslova društva.

Člani izvršnega odbora so predsednik, podpredsednik, duhovni asistent in do pet članov. Svojega predstavnika v izvršnem odboru ima tudi kolegij društva. Mandat članov izvršnega odbora traja tri leta. Po preteku mandata so lahko še večkrat izvoljeni.
Izvršni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Sklepčen je, če ja na seji navzočih več kot polovico članov. Veljavne sklepe sprejema, če zanje glasuje večina prisotnih. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK

31. člen
Predsednik:
- predstavlja in zastopa organizacijo ter vodi njeno delo;
- odgovarja za javnost dela in dajanje informacij o delu društva;
- sklicuje in vodi seje izvršnega odbora društva ter podpisuje akte, ki jih sprejema občni zbor in izvršni odbor društva;
- podpisuje finančne in materialne listine;
- opravlja druge naloge po pooblastilu občnega zbora.
Podpredsednik:
- pomaga predsedniku pri vodenju društva,
- nadomešča predsednika društva po njegovem pooblastilu,
- po pooblastilu predsednika vodi seje izvršnega odbora.

Mandatna doba predsednika in podpredsednika je tri leta.

KOLEGIJ DRUŠTVA

32. člen
Kolegij društva kot pomožni izvršni operativni organ izvršnega odbora v svojem imenu in na račun izvršnega odbora opravlja operativne, organizacijske, upravne, administrativne, strokovne, tehnične in druge naloge po pooblastilu izvršnega odbora.

33. člen
Kolegij društva sestavljajo:
- do 9 referentov, ki jih na predlog direktorja kolegija imenuje izvršni odbor,
- direktor kolegija društva.

34. člen
Kolegij društva usklajuje delo vseh članov društva. V ta namen izvaja sklepe izvršnega odbora in sicer tako da:
- organizira aktivnosti društva;
- pripravi letni program in koledar dogodkov;
- obravnava pobude lokalnih enot in regij;
- skrbi za povezovanje in obveščanje članov;
- vodi evidenco članov;
- organizira zbiranje članarine in drugih prispevkov;
- skrbi za materialno-finančno poslovanje in sredstva društva;
- pripravi predlog finančnega načrta in zaključnega računa;
- skrbi za povezavo z Mladinskim svetom Slovenije, različnimi mladinskimi organizacijami in družbenimi ustanovami;
- skrbi za povezavo z JECI-MIEC, katerega polnopravni član je, in drugimi sorodnimi mednarodnimi organizacijami;
- vodi kandidacijske postopke ali imenuje zastopnike društva za sodelovanje z raznimi organizacijami, programi v Sloveniji in tujini ter za druge namene;
- medijem posreduje izjave za javnost in druge informacije o delu društva.

Kolegiju društva predseduje direktor kolegija društva. Kolegij društva je odgovoren izvršnemu odboru. Sestaja se najmanj osemkrat letno. Sklepčen je, če ja na seji navzočih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema, če zanje glasuje večina prisotnih.

DIREKTOR KOLEGIJA DRUŠTVA

35. člen
Direktorja kolegija društva, ki predseduje kolegiju društva, imenuje izvršni odbor društva.
Naloge direktorja kolegija društva so:
- zastopa in predstavlja kolegij društva ter opravlja druga dela in naloge po pooblastilu izvršnega odbora in kolegija društva,
- je odredbodajalec za materialno-finančno poslovanje,
- usklajuje delo kolegija društva.

Direktor kolegija društva odloča o zaposlovanju osebja potrebnega za delovanje društva ter drugih pogodbenikov.

DUHOVNI ASISTENT

36. člen
Duhovnega asistenta imenuje izvršni odbor za tri leta.
Njegova naloga je:
- da s svojimi pobudami skrbi za navzočnost krščanskih vrednot na vseh področjih delovanja društva;
- da predlaga in pripravlja programe, ki so namenjeni oblikovanju krščanske osebnosti.

NADZORNI ODBOR

37. člen
Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli občni zbor za dobo treh let. Nadzorni odbor izvoli izmed sebe predsednika. Članstvo v nadzornem odboru ni združljivo s članstvom v kateremkoli drugem organu društva.
Naloge nadzornega odbora:
- spremlja in nadzoruje finančno in materialno poslovanje društva predvsem namensko in smotrno ter učinkovito in gospodarno uporabo sredstev in premoženja društva,
- opozarja na nepravilnosti in zahteva odpravo le teh,
- v primeru ugotovljenih nepravilnosti daje priporočila in predloge za nadaljnje poslovanje društva,
Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru.
Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi člani in če zanje glasujeta vsaj dva člana.
Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru in mu mora pisno poročati vsaj enkrat v koledarskem letu.

RAZSODIŠČE

38. člen
Razsodišče sestavljajo trije člani (predsednik in dva člana), ki jih voli občni zbor za dobo treh let.
Razsodišče sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi člani in če zanje glasujeta vsaj dva člana.
Razsodišče odloča o sporih v zvezi s članstvom v društvu, o izrekanju ukrepov proti članom društva, ki kršijo statut, program in druga pravila društva, o sporih glede pristojnosti organov društva ter o drugih sporih, za reševanje katerih po statutu ni pristojen kak drug organ.
Razsodišče dokončno odloča o pritožbi na izključitev, ki jo je na prvi stopnji sprejela lokalna enota. Kršitve, ukrepe in postopek za njihovo izrekanje določa pravilnik o delu razsodišča, ki ga na predlog kolegija sprejme izvršni odbor.

39. člen
Za disciplinski prekršek članov društva se šteje hujše nespoštovanje statuta in sklepov organov društva ter vsako drugo dejanje, ki ni v skladu z interesi in cilji društva.

40. člen
Razsodišče lahko izreče članu društva naslednje ukrepe:
- opomin;
- opomin pred izključitvijo;
- izključitev.

41. člen
Razsodišče začne postopek na predlog člana društva ali na predlog organa društva.
Razsodišče vodi postopek ob primerni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku.
O pritožbah zoper odločbo razsodišča odloča občni zbor na svoji prvi seji. Pritožba ne zadrži izvršitve izrečenega sklepa. Odločitev občnega zbora je dokončna.

V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE

42. člen
Viri prihodkov društva so:
- članarina,
- pridobitna dejavnost,
- proračunska sredstva,
- prispevki posameznikov, skupin, ustanov,
- subvencije in donacije fizičnih in pravnih oseb,
- sponzorska sredstva,
- drugi viri.

Društvo kot dopolnilno dejavnost nepridobitni dejavnosti, v obsegu za uresničenje namena in ciljev društva oz. za opravljanje nepridobitne dejavnosti lahko izvaja tudi naslednje pridobitne dejavnosti:
- prodaja promocijskih artiklov,
- organizacija udeležbe na programih in prireditvah za mlade v tujini,
- organizacija izobraževalnih, kulturnih, duhovnih in drugih programov za mlade,
- gospodarjenje z nepremičninami.

43. člen
Dohodki in izdatki za dejavnost društva potekajo po finančnem načrtu dohodkov in izdatkov za koledarsko leto, po sklepih organov društva in v skladu s splošnimi predpisi, ki veljajo za društva in podobne organizacije. Finančno materialno poslovanje društva je javno. Finančno in materialno poslovanje društva konec vsakega leta izkaže zaključni račun, ki mu mora biti priložena finančno ekonomska obrazložitev posameznih postavk s poročilom o delu društva v preteklem letu.
Finančno materialno poslovanje društva se odvija preko transakcijskega računa v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Direktor kolegija društva vodi finančno poslovanje društva po pravilniku o materialno-finančnem poslovanju. Direktor kolegija društva poroča o finančnem poslovanju izvršnemu odboru.
Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik društva ali direktor kolegija društva.

44. člen
Stopnjo amortizacije na osnovna sredstva društva določa izvršni odbor na predlog kolegija društva; stopnje morajo biti v skladu s splošnimi finančnimi predpisi.

VI. PRENEHANJE DRUŠTVA

45. člen
Društvo preneha obstojati:
- s sklepom občnega zbora, kjer za to glasujeta najmanj dve tretjini prisotnih delegatov, ob prisotnosti več kot polovice le-teh;
- če pade število članov pod deset;
- z odločbo pristojnega upravnega organa o prepovedi dela.

46. člen
V primeru prenehanja društva pripada vse njegovo premoženje Slovenski Karitas.

VII. PREHODNE DOLOČBE

47. člen
Določbe statuta se začnejo uporabljati z dnem sprejetja statuta društva. Z dnem sprejetja statuta društva preneha veljati statut, sprejet na občnem zboru dne 13. 12. 1997.

Ljubljana, 14. junij 2010

Nejc Koprivšek
predsednik