IZJAVA ZA JAVNOST

PRIHODNOSTI NI BREZ NAS!

V publikaciji Mladi v Sloveniji (Ljubljana 2009) je Statistični urad Republike Slovenije objavil rezultate raziskav, ki kažejo na zgrešeno in zavoženo temeljno usmeritev za prihodnost nasploh, kaj šele za prihodnost, za katero bi lahko rekli, da je trdna, samobitna in zdrava ter želena med mladimi. Vsi kazalci zdravega načina življenja, ki zagotavlja prihodnost, so negativni oz. v negativnem porastu: uživanje alkohola in drog ter druge oblike zasvojenosti, upadanje sklepanja zakonskih zvez, rodnosti in družinskega življenja nasploh, naraščanje bolezni in smrtnosti med mladimi, število brezdomcev narašča.
Iz objavljenih dejstev lahko sklepamo, da je v naši državi nekaj narobe. Mladih nas je vedno manj, postajamo vedno bolj alkoholizirani in depresivni, malodušni ter nezadovoljni s sedanjim trenutkom in črnogledi do prihodnosti, nesposobni reševanja osebnih in čustvenih problemov. Čeprav smo obdani z novimi tehnologijami in drugimi pridobitvami, življenje zaradi tega ne pridobiva na vrednosti. Nasprotno. Danes »štejejo« tekmovalnost, narejeni ter prikrojeni in napihnjeni uspehi številnih namišljeno uspešnih poslovnežev in managerjev, ki ignorirajo dragocenost človekovega življenja in svobode v njeni izvorni obliki. 
Neusmiljen ritem pohlepa ustvarja nemogoče delovne pogoje in staršem krade čas, ki bi ga morali preživeti s svojimi otroki in mladostniki. Tehnologija nadomešča osebne odnose in nas medsebojno oddaljuje. Med seboj se poznamo vedno manj. Drugi nas zanima predvsem v primeru kako, kdaj in koliko lahko od njega iztržimo, zaslužimo, izkoristimo. Človek je postal blago. Vredni smo toliko, kolikor naredimo. Tako je v vrtcih, v šolah, na fakultetah in na delovnih mestih. Številni pritiski vodijo k vedno novim boleznim, depresijam in anomalijam. Posledica zatekanja v virtualni svet je, da ne živimo več v stiku niti sami s seboj, še manj pa drug z drugim. Pozornost in naklonjenost si kupujemo z dragimi darili in jo pridobivamo s tveganimi »junaškimi« dejanji (množično popivanje, drogiranje, divjanje po cestah, …). Živimo v družbi, kjer ni nobenih omejitev, kjer je vse dovoljeno, kjer se z močjo denarja in poznanstev uveljavlja moč peščice nad večino, ki še ve, kaj je naravno in prav. Živimo v družbi, kjer se vse opravičuje s pojmom svobode v smislu kjerkoli, kadarkoli in karkoli. Vse to nas pripelje do rezultatov zbranih v raziskavi Mladi v Sloveniji. 
V poslanici mladim ob 25. Svetovnem dnevu mladih nas papež Benedikt XVI. spodbuja z besedami: »Kdor je danes v mladih letih, se srečuje s številnimi problemi, ki izhajajo iz brezposelnosti, pomanjkanja zanesljivih zgledov in konkretnih perspektiv za prihodnost. Tako imamo včasih lahko vtis, da smo nemočni pri soočanju s krizami in stranpotmi. Kljub težavam pa se ne prepustite obupu in se ne odpovejte svojim sanjam. V srcu gojite velike želje po bratstvu, pravičnosti in miru. Prihodnost je v rokah tistega, ki zna iskati in najti trdne razloge za življenje in upanje. Če boste hoteli, bo prihodnost v vaših rokah, kajti darovi in bogastvo, ki ga je Gospod položil v vsakega izmed vas, lahko pod pogojem, da se boste srečali s Kristusom, postanejo pristno upanje za svet. Vera v njegovo ljubezen, ki vas krepi in vas napravlja radodarne, vam bo dala pogum za vedro soočenje z življenjsko potjo ter sprejemanje družinskih in poklicnih odgovornosti. Prizadevajte si za izgradnjo svoje prihodnosti prek resne osebne in študijske izobrazbe, da bi odgovorno in radodarno služili skupnemu dobremu.«
Mladi iz Društva SKAM - Skupnosti katoliške mladine s številnimi sopodpisniki te izjave, smo za! Zato pozivamo vas, dragi starši, učitelji, duhovniki, redovniki in redovnice, profesorji, politiki in gospodarstveniki, da nam pomagate vzpostavljati pogoje za življenje in uresničevanje sanj, ki bodo negativne kazalce demografskih razmer v Sloveniji obrnili v nasprotno smer. Mladi smo zaklad in prihodnosti ni brez nas. Ne zapravljajte in ne uničujte sijaja svojega naravnega bogastva. Vlagajte in spodbujate vrednote, ki bodo pomagale ohranjati dragocen zaklad mladosti v njeni prvobitni lepoti in dragocenosti. Potrebujemo ne samo vašo besedo, potrebujemo predvsem vaš zgled!
Z letošnjo nabirko želimo finančno podpreti projekt Univerza pod zvezdami, ozavestiti javnost o nujni družbeni odgovornosti in karitativni poklicanosti skupnosti in posameznika ter opozoriti na številne vzroke, ki mlade vodijo v revščino in socialno izključenost.
V Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice so se znotraj projekta Univerze pod zvezdami lotili aktivnosti, ki krepijo posameznikove močne točke, samospoštovanje in vero v boljšo prihodnost. Gre za omogočanje razvijanja znanj in spretnosti v različnih izobraževalno-kulturnih skupinah, ki se jih lahko udeleži vsakdo, v prvi vrsti pa so namenjene brezdomnim in drugim socialno izključenim. Do sedaj so izvedli oz. s polno paro izvajajo naslednje delavnice: fotografsko, računalniško, novinarsko, video, gledališko, zaposlitveno, stripovsko in glasbeno delavnico, delavnico kreativnega pisanja ter tečaj španskega in nemškega jezika. V dnevnem centru prirejajo tudi likovne razstave ter filmske večere. S pomočjo podarjenih knjig so vzpostavili Knjižnico Kralji ulice, ki jo neprestano nadgrajujejo. Delček dela Univerze pod zvezdami pa bodo lahko zainteresirani izkusili preko gledališke delavnice pod vodstvom gledališke skupine OdPISANI.

Nejc Koprivšek,
predsednik Društva SKAM - Skupnosti katoliške mladine

Sopodpisniki:
Središče Rotunda
Radio Ognjišče
Katoliški študentski center Sinaj
Salezijanska mlaidnska pastorala
Oratorij Slovenija
Družinski center Betanija
Slovensko katoliško zdravstveno združenje

Izsledki iz publikacije Mladi v Sloveniji (SURS, Ljubljana, 2009)

Med prebiranjem publikacije zasledimo, da:

• je bilo v Sloveniji leta 1981 mladih v starosti od 15-29 let četrtina – leta 2008 slaba petina, v letu 2060 pa jih bo le slaba desetina prebivalstva;
• ima Slovenija še vedno eno najnižjih stopenj rodnosti med državami Evropske unije – vrednost celotne stopnje rodnosti je v zadnjih 50 letih padla s 2,53 na najnižjo stopnjo 1,2 otroka na eno žensko v rodni dobi. V letu 2008 se je ta vrednost v zadnjih 15 letih dvignila na najvišjo točko, na 1,53.
• se pari v Sloveniji za materinstvo odločajo vedno pozneje; vedno skromnejše je število mater, ki rodijo pred 25. letom starosti (leta 2008 je bila mati ob rojstvu prvega  otroka v povprečju stara 30 let).
• je zunaj zakonske zveze v Sloveniji rojenih vse več otrok. Leta 2008 je takih že nad 50 %, kar kaže tudi na to, da med mladimi zakonska zveza, vsaj ko začenjajo ustvarjati družino, ni več prevladujoča oblika življenjske skupnosti;
• so mladi v Sloveniji ekonomsko in čustveno zelo dolgo odvisni od staršev. Mladi v povprečju zapuščajo svoj dom zelo pozno. Po anketi (avgust 2004) je več kot polovica mladih, starih od 25 do 35 let, v Sloveniji živela v skupnem gospodinjstvu s starši (57 %).
• imajo mladi vse pogosteje težave s psihičnim zdravjem in število mladih, ki se zdravijo zaradi bolezni, povezanih z alkoholom, narašča. Po ocenah strokovnjakov je z rabo alkohola povezanih približno 9 % vseh bolezni, 3 do 10 % vseh smrti med prebivalstvom ter 15 % izgubljenih let potencialnega življenja pred dopolnjenim 65. letom starosti.
• je med umrlimi delež mladih nizek, a 60 % smrti mladih, starih med 15 in 29 let, je posledica zunanjih  vzrokov. Približno četrtina vseh smrti pri mladih v tej starosti je povezana z alkoholom (prometne nesreče, samomori idr.) V državah članicah Evropske unije so glavni vzroki smrtnih poškodb mladih, starih 15-24 let, prometne nezgode (50 %), samopoškodbe (21 %), napad (8 %), padci (5 %), zastrupitve (4 %) in utopitve (3 %).
• se med mladostniki iz leta v leto redno uživanje alkohola samo povečuje. Med mladostniki poraba alkohola narašča glede na podatke iz evropske raziskave o rabi alkohola in drugih drog med srednješolci. V letu 2003 je bilo 27,3 % dijakov in 18,5 % dijakinj že opitih pri starosti 13 let ali manj. Pivo je do vključno 13. leta starosti že pilo 72,4 % dijakov in 64,7 % dijakinj. Vino je do vključno 13. leta starosti že pilo 68,1 % dijakov in 63,1 % dijakinj. Žgane pijače je do vključno 13. leta starosti že pilo 41,7 % dijakov in 34,6 % dijakinj. Le 7,3 % dijakov in 9,3 % dijakinj še nikoli v življenju ni pilo alkohola.
• kadilci v Sloveniji tudi med mladimi že dolgo niso nobena redkost: 34 % moških in 24 % žensk, starih 15–24 let, kadi dnevno.

Pripis: Za projekt Univeza pod zvezdami smo v času Stične mladih zbrali in namenili 1500 EUR.