Torek, 25. november 2008: BIRMANSKI ANIMATORJI  SE POVEZUJEJO

V škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano se je v soboto, 22. novembra zgodil posvet birmanskih animatorjev. Na presenečenje vseh udeležencev in organizatorjev (ŠOM, SKAM in Mladinski ceh) se je zbralo skoraj 50 birmanskih animatorjev, voditeljev animatorjev in duhovnikov. Sestavljali smo mrežo 23 različnih župnij in 5 škofij, saj so udeleženci, po večini študenti prihajali iz cele Slovenije.
Posvet se je zgodil, ker je bila vedno pogosto izražena želja birmanskih animatorjev in njihovih voditeljev in duhovnikov, da potrebujejo za svoje delo več podpore, več priložnosti izmenjave in možnosti za svojo osebno  rast in izpopolnitev v svojem poslanstvu.
Po uvodnem spoznavanju in odkrivanju pestrosti oblik in načinov izvajanja birmanske pastorale preko birmanskih skupin smo se lotili definirati temeljne probleme s katerimi se srečujemo in poiskati možnosti preko katerih bomo sebe in svoje delo obogatili, oplemenitili in nadgradili. Na glas smo razmišljali tudi o tem, kaj na področju birmanske pastorale manjka, kaj je dobro, kaj lahko še izboljšamo, kakšni so problemi. Da pa ni ostalo le pri govorjenju, smo svoje želje naslovili na ŠOM, ugotovili pa smo tudi, kaj lahko naredimo mi sami. Časa za modrovanje je prehitro zmanjkalo, zato smo ga nadaljevali v odmoru.
V drugem delu srečanja so nam predstavniki 3 župnij povedali, kako poteka birmanska pastorala pri njih. Ugotovili smo tudi, da si naslednjič želimo med nami še več animatorjev in pa škofa/e. 
Ob koncu srečanja smo bili zadovoljni, polni novih idej in zagona. Dogovorili pa smo se tudi, da bomo poskrbeli za hitrejši in boljši pretok idej med župnijami. Se vam že dozdeva kako? :)
Izpeljali smo tudi "volitve". Zanimalo nas je katera problematika nas najbolj žuli oz. česa si najbolj želimo v prihodnje. Zmagala je INTERNETNA STRAN, po številu točk pa ji je sledila SKUPNOST BIRMANSKIH ANIMATORJEV ali POVEZOVANJE. Odločili smo se, da se pri nadaljnjem delu prednostno posvetimo tema dvema področjema.
Pripravili pa smo tudi že natečaj za logotip za internetno stran birmanskih animatorjev – ustvarjalci na plan.
Zdaj nas čaka velik dela. Če bi se nam rad pridružil, pridi v soboto 7. februarja 2009 ob 9.00 – 13.00 ure v zavod Svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, kjer bomo imeli drugi posvet. (T.P. in G.K.) FOTO1 FOTO2

Torek, 25. november 2008: IMATE  TUDI  VI  PROBLEM S TRDIMI OREHI?
Dekanijsko srečanje članov ŽPS za dekanijo Cerknica v SMC Cerknica

Lepo, sončno  jesensko popoldne s hladnim vetrom je bilo za nekaj več kot 25 mladih on preko 60 odraslih  iz župnij cerkniške dekanije nekaj prvovrstnega. Če je kdo po naslovu sodeč mislil, da smo trli orehe in pripravljali nadev za potico se motite.
Res pa je, da se je vse začelo z orehi. No, prvi začetki segajo kakšen mesec nazaj. Dekanijski duhovniki so za dekanijsko srečanje članov  ŽPS ob letu mladih povabili predavatelja Gregorja Kuneja, ki pa se je povabilu odzval s pogojem. In sicer, da so na srečanju navzoči tudi mladi iz župnij cerkniške dekanije in da oni oblikujejo nedeljsko popoldne. In se je zgodilo. Prej ko v enem tednu so dekanijski duhovniki sklicali svoje mlade in jih v soboto, 15.11. poslali v Cerknico, kjer so se srečali s predavateljem in so v skupnem srečanju pripravili uvodno molitev, se dogovorili za predstavitve njihovega dela  z mladimi na župnijah od koder so in da bodo izpostavili probleme s katerimi se srečujejo in predlagali svoje rešitve.
In  to nedeljo se je že dobro uro pred začetkom srečanja zbrala pisana množica mladih – blizu 25 jih je bilo, pripravljali  so dvorano, preverjali  računalnike, LCD projektorje, svoje prispevke, presnemavanje iz USB ključka na računalnik, delili promocijski material po stolih…….Skratka s tehniko smo imeli en kup težav, pa kljub temu izpolnili vse zastavljene cilje.
Pred vhodom v cerkev so mladi delili orehe. Čisto prave  orehe. Vsak je dobil svojega. Pa ne za božično potico, ampak za molitev. Jezus ni bil lačen. Prosili in molili smo, da bi skupaj mladi in odrasli znali streti trde orehe odnosov, nerazumevanj, ki so med nami. Velik stvari je med nami, ki jih doživljamo kot trd oreh – in sledilo je povabilo: Jajo in Pajo - Mizica pogrni se
Srečanje se je nadaljevalo v dvorani ob predstavitvah mladinskega dela po župnijah cerkniške dekanije, s predavanjem Gregorja Kuneja, pogovor, ogledom risanke (Jajo in Pajo – na temo kakšno naj bi bilo medgeneracijsko sodelovanje), ogledom kratkega filma o Stični 2008…..in skupni mizi…. Skratka prijetno, da je kaj. Če imate kakšen problem, ki je trd kot oreh – pokličite pomoč – bomo skupaj trli orehe.
Bilo bi čudovito, če bi mladost znala vse kar zmore, in če bi starost zmogla vse, kar zna.

Ponedeljek, 6. oktober 2008: UTRIP S TEČAJA O JAVNEM NASTOPANJU

4. oktober 2007 - na videz dolgočasna sobota, polna megle in turobnega vzdušja. V zgodnjem jutru se začnemo na Jurčičeven trgu zbirati mladi. Polni pričakovanj. Zbrali smo se namreč, da bi prisluhnili tečaju javnega nastopanja. Še eno dolgočano predavanje? Ne, ravno nasprotno!

Ko je v skupni prostor vstopila Saša Einsiedler, je bilo navdušenje veliko. Še večje je bilo, ko je začela s svojim “predavanjem”, ki je bilo daleč o tega, kar navadno pod to besedo razumemo … Prijateljsko kramljanje, dajanje nasvetov, koristnih za javno nastopanje, pa tudi za vsakdanje življenje. Vsi, ki boste udeležence srečevali v prihodnjih mesecih, se ne čudite, če vas bomo veliko gledali v oči, mahali z rokami in vas z nasmehom na ustih spremljali na vsakem koraku. Pozor! Opazovali bomo tudi vse vaše kretnje in morebitne namige, da se vam zdimo dolgočasni in … Ja, sedaj smo malo večji “profiji” kot prej.

Ko se je minuto pred napovedanim koncem tečaj zaključil, je zunaj že sijalo sonce. Oboroženi z novim znanjem smo se odpravili nazaj na ulice naših življenj. Srečevanje z ljudmi bo sedaj gotovo še zabavnejše. (Karmen Perko)