|
|
 |
Fotogalerije
*** Po SDM08 ***
Četrti SDM po SDM, 5. 7. 2010
Tretji SDM po SDM, 20. 7. 2009
Drugi SDM po SDM, 28. 2. 2009
Prvi SDM po SDM, 11. 10. 2008
Poročanje Mladega vala (Družina) - pdf
28-11 // 29-01 // 29-10 // 29-11 // 30-01 // 30-03 // 30-06 // 30-07 // 31-05
Spletni dnevnik Avstralijama
Uradna fotogalerija SDM08
*** Med SDM08 ***
Svetovni dan mladih, 15.-20. julij 2008 - foto: Darja Bečan
Svetovni dan mladih, 15.-20. julij 2008 - foto: Jaka Gabrovšek, Ana Tulipan
Svetovni dan mladih, 15-20. julij 2008 - Koala
Svetovni dan mladih, 15.-20. julij 2008 - fotofilm
Dnevi po škofijah, 10.-14. julij 2008 - fotofilm
*** Pred SDM08 ***
Drugo pripravljalno srečanje, Stična, 23.-24. april 2008
Prvo pripravljalno srečanje, Stična, 4.-5. april 2008
Mednarodna konferenca za pripravo na SDM - 1 - 2 - 3 - 4 (Sydney, 14.-17. 10. 2007)
Odmevi udeležencev
Dnevi so se vedno bolj bližali odhodu. Dvom v srcu, zakaj sem se sploh prijavila, je rastel iz dneva v dan. Zakaj? Doma bom zamudila dve poroki, zaključek Oratorija, novo mašo … same lepe dogodke. No, ampak plačano je bilo. Torej grem. In sem šla … podala sem se v neznano. Bilo me je strah. Strah novih ljudi, druge dežele. Polna pričakovanja in strahu letim visoko nad morjem. Prileteli smo v čudovito deželo, polno prijaznih ljudi. Takoj na začetku nas je toplo sprejel Andrew, organizator v Wollongongu. In so se začeli dnevi po škofijah. Vožnja po levi strani, levo v krožno križišče. Noro, potrebovala sem kar nekaj dni, da sem dojela, kje so moja vrata.
Družini – obe družini sta nas sprejeli zelo odprto in z navdušenjem. Gostili so me v obeh primerih izseljeni Slovenci, ki so bili navdušeni nad obiskom iz Slovenije. Res je zelo dober občutek, ko lahko s slovensko besedo tako polepšaš dneve izseljencem.
V Wollongongu smo to doživeli še na poseben način, ko smo ob skupnih večerih prepevali naše ljudske pesmi. Dobiš polno energije, ko vidiš nasmejane gospe in gospode z orošenimi očmi. Bili so izjemno gostoljubni in skrbni. Gospod Ciril (oče druge družine) je zelo dobro skrbel za mojo osebno poglobitev in me je vedno ob prihodu domov vprašal: Ali si se namolila? Si bila pri sveti maši? Tudi z mislimi? Najbolj se spomnim, ko sta naju z Ireno vedno poklicala, ko so poročali kaj o SDM. Tako da sem doživela tudi medije kot nekaj zelo pozitivnega. Domačini so, posebno starejši, spremljali dogajanje preko TV, kar jih je zelo povezalo z nami, in še z ogromnim zanimanjem so poslušali večerno obnovo dneva.
Tudi ostalo srečanje z Avstralci sem doživela kot nekaj res presenetljivo pozitivnega, ko smo se izgubili, so nam vsake 100m z navdušenjem kazali pravo pot. Presenečena sem bila tudi nad številom starejših prostovoljcev. Vsi so bili navdušeni in veseli in to si čutil, ta val navdušenja, v množici mladih, k me je obdajala. Dajala mi je energijo, veselje in navdušenje, ki se je stopnjevalo.
V četrtek sem doživela prav poseben pozdrav, pozdrav papeža. Pozdravila sem ga iz prve vrste z mahanjem s slovensko zastavo.
V soboto pa smo se z vsemi spalnimi vrečami, nahrbtniki in drugo kramo odpravili na romanje do Randwicka. Posebno doživetje je bilo prečkanje mostu Harbour bridge in to, da so zaprli ogromno cest za promet, da smo mi lahko po njih pešačili in veselo mahali z zastavami. Na Randwicku pa je bila v soboto vigilija – slavljenje luči in smo imeli vsak svojo svečko. Vsak s svojo prošnjo v srcu smo slavili Gospoda. Razen mrzle noči se dobro spomnim presrečnih romarjev, ki so celo noč kričali: Papa! Papa! Viva il Papa! Benedicto! In klicali Svetega Očeta! Pa jutranje umivanje zob… na poti nazaj nas presenetijo varnostniki. Stop. Kaj pa je zdaj to? Le kaj, sveti Oče se bo peljal mimo. In zopet ga bom opazovala iz prve vrste. =) Iz oči v oči sem lahko prejela njegov blagoslov. Slovesna sveta maša v nedeljo pa me je najbolj nagovorila, saj sem se ob podeljevanju zakramenta svete birme nekaterim udeležencem, dodobra spomnila svojega prejema zakramenta svete birme. Nekaj še bolj norega pa je bila menjava čepic … naših slovenskih za nemške klobučke, ko smo cela skupinica Slovencev gledali kje je naslednja žrtev za menjavo pokrivala. =) No in tako se je počasi zaključevalo naše romanje. Ampak ni ga še konec.
Na svetovnem dnevu mladih sem prejela mnogo. Mnogo prijateljev, gostoljubja, odprtosti … in Svetega Duha. Nedvomno vsak dan znova v tem poletju odkrivam, da me resnično spremlja Sveti Duh.
Najbolje pa me na to opominja himna svetovnega dneva mladih: Receive the power, ki mi vsakič, ko jo poslušam, obudi prečudovite spomine in me opomni, da sem tudi jaz LUČ sveta.
No, vsega se res ne da povedat v teh nekaj vrsticah, tako da lahko zapišem le, se vidimo v Madridu 2011! (Marta)
Prvi vtisi romarjev variante B (julij 2008)
* Po zelo vročem startu z avtobusom prejšnji petek iz Ljubljane, smo v večernih urah iz manj vročega Münchna leteli do Bangkoka (tri ure zamika), zvečer pa proti Sydneyju in tja prispeli v nedeljo ob 6.30 (se pet ur zamika) - v sveže zimsko jutro (po občutkih tako kot pri nas v zgodnji pomladi). Med osmimi srečno prispelimi je tudi Nataša Ličen, ki kot novinarka dnevno poroča na Radio Ognjišče.
G. Andrej Žičkar nas je najprej popeljal k sv. maši v Corrimal v Wollongongu, kjer smo se spoznali s prvimi domačini. Kasneje so nas v slovenskem avstralskem klubu Planica (Figtree) seznanili z družinami, kjer prenočujemo. Družina Pavšič, kjer nas je pet Slovencev (v ponedeljek sta se nam pridružila se Urška in Rok), živi v predmestju Wollongonga, in njihov sin nam omogoča dostop do
interneta. Včeraj nas je v Jamberoo Abbey zelo spodbudno nagovorila s. Hilda, benediktinka, danes smo v Penrose Park Monastery občudovali kapelice različnih narodov, popoldne pa se razgled na Wollongong iz Mt. Keire (je večji od Ljubljane).
Lep pozdrav vsem, spodaj pa se nekaj doživetij. (Iztok)
* Avstralija je široka v vseh pogledih. Široka dežela, široki ljudje, široka obzorja. Dobrota ljudi, ki so nas sprejeli je velika. Veseli smo, da jim tudi mi lahko vračamo veselje z našim veseljem in domačo besedo. Veselja med nami je veliko in verjamemo, se bo stopnjevalo do skupnega druženja s papežem v Sydneyu. (Rok)
* Moji prvi občutki na avstralskih tleh so enkratni. Predvsem me preseneča neizmeren trud Slovencev v Wollongongu, da bi se mi romarji imeli lepo in nepozabno. Vsi kilometri, ki smo jih te dni prevozili, so sicer le pikica na zemljevidu avstralske celine, a dovolj, da na naših poteh spoznavamo drugačnost tukajšnje pokrajine in ljudi. Prav danes smo obiskali božjepotno središče - samostan bratov pavlincev in cerkev Marije Jasnogorske - kjer smo imeli tudi slovensko maso. Zares spokojna romarska točka, kamor se sicer zgrinjajo množice ljudi. Toliko zaenkrat, verjamem pa, da nas čaka se mnogo nepozabnih doživetij! (Urška)
* Pošiljava vam prve pozdrave iz vroče celine, vendar resno načrtujeva nakup zimske kape, rokavic in šala, saj bi se radi vrnili v Slovenijo v sedanji obliki, ne v obliki ledenih kock. Drugače pa se imava super. Gostitelji so res ful prijazni, tako da nas samo razvajajo. Danes sva bili na izletu po deževnem pragozdu. (Marta & Irena)
|