|
|
 |
Ste bili na Svetovnem dnevu mladih v Rimu in bi svoje vtise radi delili z mladimi? Veseli bomo vaših vtisov in fotografij na sdm@drustvo-skam.si (fotografije lahko tudi skeniramo).
Fotografije
Avtobus Hitri polži.
1. dan: 11. avgust 2005
2. dan: 12. avgust 2005
3. dan: 13. avgust 2005
4. dan: 14. avgust 2005
5. dan: 15. avgust 2005
6. dan: 16. avgust 2005
7. dan: 17. avgust 2005
8. dan: 18. avgust 2005
9. dan: 19. avgust 2005
10. dan: 20. avgust 2005
11. dan: 21. avgust 2005
Gibljive slike 1
Gibljive slike 2
Gibljive slike 3
Gibljive slike 4
Avtobus iz Maribora.
Galerija
Nekaj fotografij si lahko ogledate tudi na
uradni strani
Vtisi
Anamarija:
Prostovoljci nismo imeli nič krajšega potovanja kot ostali. Precej nam je koristilo, da smo imeli dovolj časa ogledati si teren in spoznati zakonitosti ter delovanje mesta. Vprašanja romarjev so bila kasneje neusmiljena. Ne glede na službo, ki si jo opravljal, si se moral vsaj malo spoznati na železniški promet in najbljižjo pot do McDonald'sa ;o)) iŽe na začetku so nas prijetno presenetili domačini, ki so z veseljem sami od sebe priskočili na pomoč pri iskanju prave smeri do našega bivališča. S soprostovoljko Katjo sva pristali nekje zunaj mesta ob jezeru v kampu številnih rdečerumenih šotorčkov.
Delovno mesto je bilo v samem centru mesta. Z zajtrkom smo bili preskrbljeni na licu mesta. Halo smo morali zapuščati ob 9. uri in se vrniti šele zvečer ne glede na to, kako pozno ali zgodaj smo končali z delom ... Vsako noč nas je 50 prostovoljcev pripravljenih čakalo na prihod morebitnih romarjev, ki bi prišli prepozno.
Vžupniji, kjer so se srečevali Slovenci, sva se udeležili katehez in maše, ki je bila zaradi osebnosti škofa Jurija Bizjaka nekaj nepozabnega. V prijetnem mestu sva ostali še cel dan, saj sva upali, da bova zagotovo dobili topel obrok. V Kölnu je bil to namreč že pravi podvig.
Posebno doživetje je bil križev pot. BIli smo v hali, kjer je delalo z nami tudi okoli 100 Špancev z duhovnikoma in so nam pripravili neponovljiv križev pot v njihovem melosu.
V soboto je bil vsem cilj priti na Marienfeld. Dan sem začela s službo ob petih, nato pa smo se morali vsi prostovoljci preseliti s prtljago v sosednjo halo, našo naj bi namreč zaprli in pripravili za druge stvari. Dovolj zgodaj smo odšli, da smo na prireditvenem prostoru še imeli možnost izbrati kar najboljši prostor. Slovenci smo imeli res srečo; papeža smo lahko videli celo v živo, večini pa je priskočil na pomoč velik ekran. Končno smo imeli dovolj časa, da se umirimo in pripravimo na duhovno doživetje s Svetim očetom. Med samo vigiljio in zaključno mašo je človek kar pozabil, da ga zebe, da lahkov vsak hip začne deževati ...
Spominjam se, da nas je na Tor Vergati v Rimu zjutraj zbudila pesem Emanuel, himna tistega leta, letos pa je zjutraj zazvonil zvon, imenovan po papežu Janezu Pavlu drugemu. Ne bi mogli lepše nakazati njegove prisotnosti in tako tudi doživeti plašča, ki ga je držal nadnami, da nas ni poškropila niti ena kaplijica, medtem ko je povsod drugod deževalo. Poleg njega smo mladi čutili tudi močno povezanost z bratom Rogerjem, ki je ravno v tistih dneh tragično preminil.
Biti letos v Kölnu je bilo edinstveno doživetje. Kar nekajkrat smo doživeli, kako nesrečno se Nemci soočajo z nepredvidljivo organizacijo, ki so jo reševale na videz nepomembne stvari: prijazna pomoč domačinov, prisrčnost strojevodij ob težavah z angleščino, lepo vreme, čudovite cerkvice, 1000 in ena srečanja z ljudmi, ki podrejo vse predsodke.
Tanja:
Kot prostovoljka naj povem, da sem se imela super! Domačini so bili zelo prijazni, nastanitev in hrana sta bili tudi v redu; delo, ki sem ga opravljala na info pointu je tudi bilo super, saj sem tako spoznala ogromno ljudi iz vseh koncev sveta.Tudi z ekipo smo se izjemno dobro razumeli. "Taborjenje" na Marienfieldu, pa si bom zapomnila za vse življenje kot dragoceno izkušnjo, saj
si tam resnično prišel v stik s svojo dušo in se poglobil vase.
Ivan in Mojca:
Srečaje mladih s papežem v Kölnu naju je še bolj zbližalo in potrdilo v veri. Organizacija srečanja, vzdušje in odnosi med udeleženci so bili zares odlični. Ni nama žal za odločitev, da bova podrobnejši ogled znamenitosti v Nemčiji opravila ob kakšni drugi priložnosti in da sva se zato bolj prepustila dogajanju v okviru SDM.
Razveseljivo je, da je srečanje tudi za večino ostalih slovenskih romarjev predstavljalo resnično nekaj več kot zgolj preživljanje dopusta v tujini. Upava, da bodo izkušnje in vtisi s srečanja vsaj malo povečali zagnanost slovenskih katolikov v njihovem domačem okolju, ker v življenju štejejo le dejanja.
Zamisliti se bi veljalo le nad precej skromnim številom mladih iz Slovenije. Dejansko se število mladih iz Slovenije na podobnih srečanjih konstantno zmanjšuje. Vzrokov za to je več. Na nekatere izmed njih je mogoče vplivati, na druge pa žal ne. Vsekakor bi bilo potrebno narediti realno oceno vzrokov, stanja in načrtov za v prihodnje.
|
