Ste bili na Svetovnem dnevu mladih v Parizu in bi svoje vtise radi delili z mladimi? Veseli bomo vaših vtisov  in fotografij na sdm@drustvo-skam.si (fotografije lahko tudi skeniramo).

Utrinki slovenskih romarjev 12. Svetovnega dneva mladih v Parizu

* Navdušenost mladih, isti cilj, isti namen … so me navdušile še bolj za Kristusa. In povem lahko, da sem ponosna na to, da sem kristjan. V meni pa odmeva tudi nagovor g. Urana, še posebej misel: »Svojega obraza ne moreš videti, vidiš ga lahko le v drugih oz. ga spoznavaš v drugih.« Ob vseh govorih (Urana, papeža, …) se mi je utrnila tale misel: Naj bo vsak moj korak molitev, ki ne mine.

* Duhovna prenova. Veliko novih prijateljev. Doživetje se težko opiše v sliki, besedi in barvi. Bilo je enkratno in neponovljivo. Dobro, da je na svetu še toliko mladih vernih ljudi. Vse je 'blo ful dobr' organizirano. Ni mi žal, da sem šla.

* Drugačen jezik, drugačna vera, drugačno prepričanje niso ovira. Z ljubeznijo, spoštovanjem in odprtim srcem lahko najdeš pot do vsakega človeka. Človeško srce namreč ne pozna meja. Sedaj vem, da je vse to res in mogoče!

* Prav vse mi je bilo všeč: od organizacije, prireditev, do tega, da sem bila na tem avtobusu. Največje doživetje pa je bila zame sobotna vigilija s papežem, potem slovo v Marseillu, poseben spomin pa bom ohranila na priložnosti, ko smo zapeli našo »himno«. Najprej zaradi tega, ker je to zelo lepa pesem, drugič pa, ker sem imela občutek, da smo ob prepevanju zelo povezani med seboj in smo to povezanost hoteli prenesti tudi na ostale, s tem, ko smo zapeli tudi v njihovem domačem jeziku.

* Toliko različnih mladih po barvi, kulturi, statusu … pa nas vseeno veže ogromno stvari: vera, ljubezen, iskanje, razposajenost, upanje, prijateljstvo … Vsak je edinstven, vsak je božji otrok.
Višek: sobotno in nedeljsko srečanje s papežem.

* Mene osebno je zelo ganila toplina mladih, ko smo se sprehajali po Elizejskih poljanah. Drug drugega smo spodbujali k pozdravljanju, mahali smo si, se rokovali, se predstavljali … kot, da bi se že leta poznali. Okoli nas je sevala taka pozitivna energija, energija od Boga, ki nam je še enkrat dokazal, da nas ima rad in da smo vredni njegove ljubezni. Prav lepo je bilo slišati slovensko pesem v Parizu in tudi dejstvo, da je veliko ljudi vedelo, da je glavno mesto Ljubljana in kje sploh je Slovenija.

* Kateheze z gospodom škofom Uranom. SUPER!!!
Živa veriga okrog Pariza. Lepo!! Ganljivo!!!
Druženje z mladimi iz vseh koncev sveta!!!

* Mislim, da je bilo srečanje na zelo visoki duhovni in kulturni ravni. Končalo se je z velikim spektaklom leta, z mašo, ki jo je vodil papež pred milijonsko množico mladih! Seveda pa na takih in podobnih prireditvah ne gre vedno tako, da je vse vsem po volji. Skratka, manjka takih srečanj! O samem vtisu posameznega dogodka pa ne bi spregovoril, ker bi potem rabil ne enega, pač pa še več takih lističev!

* Občutki, da te sprejema tako velika množica ljudi, ki imajo vsi isti cilj življenja – JEZUSA – so bili čudoviti.

* »butasta misel«: Sredi prešvicanih zoknov, zmedenih obrazov in mrkih pogledov, sva opazili luštna Francoza in ob pogledu nanju, se je še jeza zaradi enournega čakanja na WC polegla.
»ta prava misel«: V sebi občutim neko žalost, ker sem prepozno spoznala, kaj mi to srečanje pomeni. Sedaj vidim vse stvari v drugi luči. Nebo se preliva v svoji čudoviti modrini in jaz sem srečna, srečna, ker imam en kup novih prijateljev.

* Najbolj všeč mi je bilo: občutek povezanosti, tolerantnosti, sprejemanja in podobnosti med tisoči mladih iz različnih delov sveta – tudi med našimi sosedi (s katerimi nismo ravno v najboljših odnosih), to je: sprehod po Elizejskih poljanah in pozdravljanje ostalih ljudi – prinašali smo jim veselje in upanje.

* Ganljivo? Ja, res, ta velika množica mladih ljudi, ki je še pripravljena iskati prave vrednote tega sveta in po njih tudi živeti.

* Pariz – kdo si ne želi iti v to slavno mesto? Videti Eifflov stolp tudi kako drugače, kot le z razglednic … In res, sanje so postale resničnost. Vendar naj bo mesto še tako čudovito, polno znamenitosti in zgodovinske simbolike, ne more biti popolno, če v teh sanjah ne zaživi Kristusovo obličje. Kot bi mu primanjkovalo bistvo, bistvo sreče, upanja in prijateljstva. In to bistvo je preko Svetovnega dneva mladih stopilo v ospredje, zažarelo v polni luči, saj je bil On sredi med nami. In potem je bilo vse, kot mora biti. Čeprav se je mogoče kje zataknilo, čeprav so nam oči kdaj pa kdaj že prav pošteno lezle skupaj, je vendarle bilo NEPOZABNO. Gotovo mi je najbolj legla na srce prva kateheza škofa Urana, pa še toliko drugih trenutkov, ko se je skrivnostno priplazil On v moje srce, me vznemiril, a tudi potolažil, pomiril. Sklenila so se nova prijateljstva, tolikokrat so obrazi žareli v veselju, smehu, pesmi … pa tudi solze stisk, prošnje … Vse se je obračalo k Njemu, On je bil resnično bistvo potovanja, ki je zaradi Njegove ljubezni postalo romanje. Naj ta duh še dolgo odmeva med nami.